Bedenički zvon - Župnija sv. Benedikta v Kančevcih

NAČRT LJUBEZNI IZPELJAN DO KONCA

Na velikonočno jutro so se afriški verniki zbrali k maši. Čudili so se, zakaj je med cvetjem, ki je krasilo cerkev za tako velik praznik, pšenični klas. Pšeničnega klasa namreč niso imeli za cvetlico, s katero bi krasili cerkev. Duhovnik je začel pridigati.

Bratje in sestre, oznanjam vam veliko veselje. Aleluja! Zahvaljujmo se Gospodu! Naš Gospod je ležal v grobu, a Božja roka je bila nad njim in Božji Duh ga je obsenčil in je vstal od mrtvih ter živi med nami. Kako se je to zgodilo? Le nekaj časa pred svojim trpljenjem, ko so nekateri pogani želeli videti Jezusa, je Gospod rekel: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo, če pa umre, obrodi obilo sadu!«

Takrat je duhovnik vzel v roke pšenično zrno. Ali lahko vidite? Najbrž ne, ker je tako majhno. To je pšenično zrno. Podobno tudi Jezusovega božanstva niso zlahka videli med njegovim trpljenjem.

Pridigar je sedaj vzel v roke steblo s pšeničnim klasom ter nadaljeval:

Vsi poznamo razliko med pšeničnim zrnom in klasom, čeprav oboje imenujemo z istim imenom – pšenica. Vsi tudi vemo, da je bil ta veliki klas nekoč majhno pšenično zrno, ki je bilo posejano v zemljo. To je zgovoren primer, kaj lahko stori Bog.

Pšenični klas predstavlja vstalega Zveličarja. Ko je Kristus vstal od mrtvih, ni bil več tak, kakor je bil prej. Njegovo telo je bilo poveličano in razlika med Jezusovim telesom pred vstajenjem in po njem je velika – večja kot je razlika med pšeničnim zrnom in klasom. Toda kakor je zrel klas isti, kot je pšenično zrno, tako je vstali Kristus isti Božji Sin in Marijin Sin, kakor je bil pred vstajenjem.

Pa še ena stvar: cvetni prah cvetlic pada na grobo svilo. Podobno Kristus pošilja moč Svetega Duha na kristjane, kot vidite ta zrna, pokrita s cvetnim prahom. Ne dvomite, gotovo bodo vzklila. Z isto gotovostjo verujte, da bomo vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa, deležni slavnega vstajenja samega Jezusa, zaradi Svetega Duha, ki prebiva v nas.

Rustja, Dragoceno darilo zgodb

VELIKI TEDEN V NAŠI ŽUPNIJI

VELIKI ČETRTEK

Na veliki četrtek kristjani praznujemo postavitev dveh zakramentov, zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus nam je pri zadnji večerji svoje telo in svojo kri izročil v jed in pijačo. Postavil je tudi zapoved medsebojne ljubezni. V znamenje tega je učencem umil noge.

Ob 17^h SPOMIN ZADNJE VEČERJE. Po maši bo kratka molitvena ura.

VELIKI PETEK

Ta dan se spominjamo Kristusovega trpljenja in smrti na križu z obredi velikega petka, med katerimi pomemben del zavzemajo slovesne prošnje za vse potrebe in čaščenje križa. Na veliki petek je poleg pepelnične srede, s katero začenjamo postni čas, strogi post. Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo sv. maše.

Praznovanje v župniji:

Ob 17^h OPRAVILO V ČAST GOSPODOVEMU TRPLJENJU. Po obredih bo molitvena ura.

VELIKA SOBOTA

Preko dneva poteka velikonočni blagoslov jedi. Sestavine velikonočnega zajtrka imajo simboličen pomen: šunka ali drugi kosi mesa predstavlja Kristusovo telo, hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, potica spominja na trnovo krono, pirhi (remenke) simbolizirajo kaplje Kristusove krvi in tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje.

Velikonočno praznovanje začnemo zvečer s slovesnim bogoslužjem, pri katerem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa in krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub. Pri sveti maši beremo večje število svetopisemskih besedil, ki imajo globok pomen za odrešenjsko zgodovino.

Praznovanje v župniji:

BLAGOSLOV JEDIL:

- Selo: ob 13.30 uri.

- Prosenjakovci: ob 14.30 uri.

- Kančevci – župnijska cerkev: ob 19.uri

ob 19.15 uri velikonočna vigilija

VELIKA NOČ

Ta dan se spominjamo največjega čudeža in temelja svoje vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih. Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je v prvi vrsti Božji dar. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje.

Po starodavni slovenski navadi so po župnijah vstajenjske procesije z Najsvetejšim.

VSTAJENSKA SLOVESNOST bo zjutraj ob 10. uri: najprej procesija, nato slovesna velikonočna maša.

VELIKONOČNI PONEDELJEK

Na velikonočni ponedeljek želimo utrditi svojo vero v vstalega Jezusa tudi na ta način, da veselo novico o vstajenju podelimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo.

Praznovanje v župniji na velikonočni ponedeljek:

ob 8.30 uri maša v Prosenjakovcih.
ob 10.00 uri maša v župnijski cerkvi.

SVETE MAŠE V MESECU APRILU 2026

Četrtek, 2. april, veliki četrtek

Kančevci: 17.00 za + Franca Kodila Ivanocya

Petek, 3. april, veliki petek

Kančevci: 17.00 – obredi velikega petka

Sobota, 4. april, velika sobota

Kančevci: 19.00 za + Stanka Sočiča obl.

Nedelja, 5. april, velika noč, Gospodovo vstajenje

Kančevci: 10.00 v zahvalo

Ponedeljek, 6. april, velikonočni ponedeljek

Prosenjakovci: 8.30 za + Marijo Velner

Kančevci: 10.00 za + Olgo Šavel

Sobota, 11. april, sv. Stanislav, škof in mučenec

Kančevci: 19.00 za + Flisar in Kelemen

Nedelja, 12. april 2. velikonočna, bela nedelja

Prosenjakovci: 8.30 za + Heleno Danč

Kančevci: 10.00 za + Štefana Šlihthuberja in babico Heleno

Torek, 14. april, sv. Lidvina, devica

Kančevci: 18.00 za bolnike z rakom

Sreda, 15. april, sv. Paternij, škof – generalna vizitacija

Kančevci: 19.00 za + Marijo Velner

Sobota, 18. april, sv. Evzebij, škof

Kančevci: 19.00 za + Alena

Nedelja, 19. april, 3. velikonočna nedelja

Selo: 8.30 za + Vido Žižek

Kančevci: 10.00 za + Franca Horvata

Sobota, 25. april, sv. Marko, evangelist

Kančevci: 19.00 za + Samanto Ambruš

Nedelja, 26. april, 4. velikonočna, nedelja Dobrega pastirja

Prosenjakovci: 8.30 za + Vinka in Marijo Rojnik

Kančevci: 10.00 za + Marijo Šiplič

Naj Jezusovo vstajenje v nas prebudi veselje do življenja z njim, ki je vstajenje in življenje.