Bedenički zvon - Župnija sv. Benedikta v Kančevcih

GOSPOD NAJ VAM DA SVOJ MIR!

Vsi pravijo, da je oktober Marijin mesec, saj obhajamo Rožnovensko Mater Božjo in ves mesec še posebno molimo rožni venec. Ampak tudi september je poln Marijinih praznikov: rojstvo Device Marije, Marijino ime, Žalostna Mati Božja, ...

Sredi tega marijanskega praznovanja pa obhajamo praznik našega blaženega očeta sv. Frančiška. Ravno letos mineva 800 let odkar se je preselil v večnost. Njegova pot spreobrnjenja in hoje za Gospodom pa se je začela pred podobo Križanega pri sv. Damijanu. In izpred nje je odšel drugačen.

Gospod, kaj hočeš, da storim?

Pojdi in popravi mojo Cerkev!

In je šel. Popravljal je cerkvice v bližini: sv. Damijan, sv. Peter, sv. Marija Angelska, ... Toda vedno znova se je vračal k podobi Križanega in še bolj goreče molil:

O vzvišeni in veličastni Bog,

razsvetli temine mojega srca.

Daj mi pravo vero,

trdno upanje in popolno ljubezen,

razumnost in spoznanje, o Gospod,

da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi. Amen.

Pokleknil je pred Gospoda, da bi mogel spoznati samega sebe, da bi mogel razdajati samega sebe. In v tem je postal magnet za mnoge: Bernarda, Klaro, Elizabeto, ...

Vsi ti so se brezmejno razdajali za druge v odpovedi lastnini, imenu, slavi, časti, volji, ...

Zato so nam tako kot sv. Frančišek v zgled in spodbudo na naši življenjski poti - na poti iskanja miru, ki ga daje Kristus. Samo tako lahko razumemo Frančiškov pozdrav, ki pomirja, njegov pogled, ki opogumlja slabotne. Bil je nemočen in je močan, bil je ubog in je bogat. Prežetost s Kristusom je tisto, kar »dela« svetnike.

In to je tudi naša naloga. Vsak dan bolj postajati svet. Odpovedati se svetu, da bi postali sveti! Tudi danes je Cerkev potrebna prenove in novih Frančiškov, Klar in Elizabet, ki bodo pripomogli k večji in boljši prepoznavnosti v svetu.

JE ROŽNI VENEC »BLEBETANJE ISTIH BESED«?

Na prvi pogled se zdi, da je rožni venec le nenehno ponavljanje istih besed. Toda njegov pravi namen je veliko globlji.

Jezus pravi: »Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani ...« (Mt 6,7).

Ne obsoja ponavljanja kot takega, ampak prazno, mehanično govorjenje, pri katerem človek misli, da bo uslišan zaradi množice besed.

Tudi Jezus sam je večkrat molil z istimi besedami, ponavljanje pa pogosto srečamo tudi v psalmih in še kje. Torej ponavljanje samo po sebi ni problem. Vprašanje je, ali je v molitvi navzoče srce.

Poimenovanje rožni venec včasih koga zavede, kot da je bistvo v štetju zdravamarij. V resnici je vsaka desetka povezana z dogodkom iz Jezusovega življenja: oznanjenje, rojstvo, krst, spremenjenje, križev pot, vstajenje ...

Zdravamarije ustvarjajo nekakšen ritem, ki umiri misli in srce, da se lahko človek poglobi v Kristusovo skrivnost.

Podobno kot človek med sprehodom nezavedno ponavlja korake – tudi tam cilj niso koraki, ampak pot, ki jo z njimi prehodi.

Ponavljanje lahko človeka vodi iz glave v srce. To poznajo tudi druge krščanske tradicije. V vzhodnem krščanstvu recimo verniki ponavljajo: »Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se me.« Ta molitev ni namenjena temu, da bi Boga prepričali, ampak da bi se srce postopoma odpiralo njegovi navzočnosti. In rožni venec deluje podobno.

Kaj pa, če med molitvijo odtavam? To se zgodi skoraj vsakemu. Bog ne meri kakovosti molitve po popolni zbranosti. Pomembno je, da se vedno znova vračamo k njemu.

Poudariti je potrebno, da rožni venec ni namenjen temu, da bi Boga prepričali z mnogimi besedami, ampak da bi naše srce skozi mirno ponavljanje in Marijino družbo vedno bolj raslo v podobnosti s Kristusom.

Kajti ko je tako moljen, to ni monotono ponavljanje, ampak šola zaupanja, tišine in premišljevanja evangelija.

Lepota celotnega rožnega venca

Če pogledamo vse štiri dele rožnega venca skupaj, dobimo skoraj celoten evangelij:

Veseli del – Kristus prihaja na svet.
Svetli del – Kristus se razodeva svetu.
Žalostni del – Kristus daruje svoje življenje.
Častitljivi del – Kristus vstane, poveliča svojo Mater in obljubi večno življenje.

Tako rožni venec ni le ponavljanje molitev, ampak potovanje skozi vse glavne skrivnosti Kristusovega življenja. Marija pri tem ni cilj, ampak spremljevalka, ki – kakor v Kani – vedno znova pokaže na svojega Sina in tudi nam reče: »Kar koli vam reče, storite.« (Jn 2,5)

SVETE MAŠE V MESECU OKTOBRU 2026

Četrtek, 1. oktober, Sv. Terezija Deteta Jezusa, - prvi četrtek

Andrejci: 19.00 za + Jožefa Terplan

Petek, 2. oktober, Angeli varuhi – prvi petek

Kančevci: 19.00 za + Štefana in Marijo Trplan

Sobota, 3. oktober, sv. Frančišek Borgia, redovnik – prva sobota

Kančevci: 19.00 za + Štefana Gomboca

Nedelja, 4. oktober, 27. nedelja med letom – rožnovenska – Sv. Frančišek Asiški

Selo: 8.30 za ++ prijatelje in znance

Kančevci: 10.00 za + Jožico Vogrinčič

Sobota, 10. oktober, sv. Danijel, mučenec

Kančevci: 19.00 za + Ivana Žerdina

Nedelja, 11. oktober, 28. nedelja med letom

Prosenjakovci: 8.30 za + starše Sep in brate

Kančevci: 10.00 za + Ano Horvat

Torek, 13. oktober, sv. Koloman, mučenec

Kančevci: 18.00 za bolnike z rakom

Sobota, 17. oktober, sv. Ignacij Antiohijski, škof in mučenec

Kančevci: 19.00 za + Vogrinčič iz Sebeborcev

Nedelja, 18. oktober, 29. nedelja med letom – misijonska nedelja

Selo: 8.30 za župljane in dobrotnike

Kančevci: 10.00 za + Terezijo Klemenčič in Terezijo Kreft

Sobota, 24. oktober, sv. Anton Marija Claret, škof

Kančevci: 19.00 za + Marijo Ozvatič

Nedelja, 25. oktober, 30. nedelja med letom

Prosenjakovci: 8.30 za + Matildo Vöröš

Kančevci: 10.00 za + Urlep in Kolar