ODDAHNITI SE, NE ZADUŠITI
Oddahniti se ne pomeni ugasniti ali izklopiti stroj, temveč preklopiti v stanje pripravljenosti, da se ohladi in da pri manjši obremenjenosti preverimo, ali res pravilno deluje. Pri večjih obremenjenostih namreč lahko ostajajo skrite mnoge napake, ki stroju samo povečajo porabo goriva in zmanjšajo njegovo učinkovitost. K oddihu namreč lahko spada tudi dovajanje goriva ali polnjenje baterij, zračnic ... »Predaj se vetrom – naj gre, kamor hoče! Naj srce se navriska in izjoče! Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran …« (Župančič). Oddih torej pomeni tudi preverjanje brezhibnosti načina in poteka delovanja ter nabiranje moči za nadaljnje in vnovične napore in podvige. Ta oblika oddiha je posebej primerna za človeka, ki je utrujen, naveličan in zamorjen. Duh Vsemogočnega me kot maziljenca Gospodovega napolnjuje in pošilja: »Da se obrnem k žalujočim na gori Sion in jim dam venec namesto pepela, olje veselja namesto žalovanja, ogrinjalo za hvalnico namesto duha utrujenosti« (Iz 61,3). Naj nam Duh Gospodov vsem prežene duha utrujenosti in malodušnosti in nas krog in krog ovije in ogrne z duhom hvalnic, z duhom hvale in zahvale za velika dela Gospodova v naših časih.
Jurij Bizjak, upokojeni koprski škof
ČREDA SLOVANSKIH BRATOV CIRILA IN METODA
Kot nam poroča evangelist Janez, je dobri pastir lahko samo tisti, ki posnema Jezusa v njegovi popolni predanosti ljudem, da bi jih vse rešil pred pogubnimi volkovi in jih popeljal na varno, kjer jim daje vse, kar potrebujejo, da bi imeli življenje v obilju.
Volkovi zmeraj silijo v čredo in zato iščejo poti, kako bi lahko prišli do nje. So namreč silno prebrisani in napadalni. Imajo izostren čut za opazovanje, znajo se tudi skriti in potem udariti po čredi in jo uničiti. Dobri pastir mora zato vedno biti s svojimi ovcami, mora bdeti nad njimi, jim zagotavljati varnost in priskrbeti zdravo pašo.
Sveta brata Ciril in Metod sta poiskala svojo čredo med slovanskimi ljudstvi v Panoniji. Ta čreda jima je bila nadvse ljuba in vredna, da ji posvetita vse, kar sta premogla: vero, modrost, pismenost in tudi trpljenje zaradi mnogih preganjanj in nevarnosti, ki so jima grozile od pastirjev v volčjih oblačilih, ki so nanju in na njuno čredo prežali tako s prestolov slovanstvu sovražnih vladarjev, kakor tudi pohuljenih in pritlehnih nemških škofov, ki niso oznanjali evangeljskih besed življenja o Kristusu, ampak zgolj posvetno besedo spletk za svoj prestiž pri tedanjih vladarjih. Cirila in Metoda so sovražili zaradi bližine ljudem z njuno blagodejno besedo, ki so jo hvaležno sprejemali za svojo.
Evangelij namreč mora prevzeti jezik tistih, ki ga poslušajo ali berejo. Samo tako se lahko tudi njihov način mišljenja in delovanja poenoti s Kristusom. Prav zato je bila beseda svetih dobrih slovanskih pastirjev Cirila in Metoda ljudem domača in razumljiva.
Govorimo lahko samo o tistem, ki živi v našem srcu in je doma v našem umu. Domačnost s Kristusom v Božji besedi daje značilno noto panonskemu misijonarstvu svetih bratov. Kristus je po njiju govoril in oznanjal z vso svojo močjo, ker je bil po svoji Besedi z njima domačin.
Po: E. Mozetič
JULIJSKE EVANGELJSKE PRILIKE
Prva prilika pred nas postavlja sejalca, ki predstavlja Boga. To je podoba, ki naj bi jo vzeli zares. Bog je zelo radodaren. Ko seje, ni preračunljiv, ne skopari s semenom. Verjame v še tako slabo zemljo, želi ji dati priložnost, naj enkrat obrodi.
Tako gleda Bog na nas. Nepreračunljivost, velikodušnost, darežljivost. Vera v človeka! Bog upa do zadnjega, da bo dobra beseda, ljubeznivost, dobrota padla na rodovitno zemljo in obrodila stoteren sad. Videti možnost v drugem, nikoli obupati, vztrajno deliti dobroto – to je Božja logika. To je logika Božje ljubezni. Skušajmo povabilo vzeti bolj zares. To je nespamet križa. Želi si, da bi imeli več te nore ljubezni. Svet bi bil zagotovo drugačen!
Druga pred nas postavlja ljuljko in pšenico: Prepričan sem, da je razlikovanje med ljuljko in pšenico še vedno lažje kot med dobroto in hinavščino, ali med ponižnostjo in napuhom, ali med odgovornostjo in nesramnostjo, ali med zvestobo brez iskanja pozornosti in slavo ... Do razlikovanja med naštetim ima večina zelo preprost odnos: ali se zanj ne meni ali pa na hitro obsodi tisto, kar ji ne ugaja. In tako smo križali Boga, ki ni bil prijazen, ki je bil nesramno odločen, čudno drugačen in uporniški.
Počitniški dnevi so lepa priložnost, da se ustavimo in prepoznavamo smeri našega zorenja. Naj nam Bog pomaga na poti zorenja v pravo žito, lepo gorčično drevo in lepo vzhajan kruh. Rasti, ne se zgražati. Dati sad v dobrem, ne čakati na to, da pride čas, da porujemo ljuljko. Z ljuljko bo obračunal Gospod, kdo pa se bo zavzel za rast v dobrem?
Tretja prilika nam govori o nebeškem kraljestvu, ki ni le zaklad, ki čaka, da ga prepoznamo, odkrijemo, najdemo in kupimo. Nebeško kraljestvo je tudi trgovec, ki hodi po svetu in išče bisere; ko najde čudovit biser, proda vse, kar ima, in ga kupi. Ta biser je vsak izmed nas in trgovec je Kristus. On nas še vedno išče, rad bi nas našel, kljub naši trmi, da hodimo po svojih poteh, da ne iščemo pravih zakladov, da se zadovoljimo z nadomestki itd. On nas išče, vsak dan trka na naša srca, našo vest, na naša življenja – po dogodkih, po Božji besedi, po zakramentih. Išče nas in za nas vedno znova da vse – svoje življenje. On se daruje, da bi bili najdeni.
SVETE MAŠE V MESECU JULIJU 2026
Četrtek, 2. julij, sv. Janez Frančišek Regis, duhovnik
Andrejci: 19.00 za + Marijo Hari
Petek, 3. julij, sv. Tomaž, apostol
Kančevci: 19.00 za + Štefana Vogrina obl.
Sobota, 4. julij, sv. Urh, škof
Kančevci: 19.00 za + Marijo Ozvatič
Nedelja, 5. julij, Sv. Ciril in Metod, slovanska apostola
Selo: 10.00 za + Štefana Kodila – proščenje Selo
Sobota, 11. julij, sv. Benedikt, opat
Kančevci: 19.00 za + Ivana Žerdina
Nedelja, 12. julij, 15. nedelja med letom
Kančevci: 10.00 za vnuke in njihove starše – proščenje Kančevci
Sobota, 18. julij, sv. Elij iz Koštabone, mučenec
Kančevci: 19.00 v zahvalo za 50 let zakona
Nedelja, 19. julij, 16. nedelja med letom
Selo: 8.30 za + župljane in dobrotnike
Kančevci: 10.00 za + Ireno Kuzma, moža, sina in starše
Sobota, 25. julij, sv. Jakob Starejši, apostol
Kančevci: 19.00 za + Marijo Ozvatič
Nedelja, 26. julij, 17. nedelja med letom – Krištofova nedelja
Prosenjakovci: 8.30 za + Heleno Danč
Kančevci: 10.00 za + Samanto Ambruš
Župnija Kančevci, Kančevci 38, 9206 Križevci, tel.: (02)5541138, http://zupnija-kancevci.si
Odgovarja: br. Milan Kvas 040/220-972, milan.kvas@rkc.si