Bedenički zvon - Župnija sv. Benedikta v Kančevcih

DEKRET

OB OSMEM STOLETJU SMRTI SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA – RAZGLASITEV POSEBNEGA JUBILEJNEGA LETA S PRIPADAJOČIMI POPOLNIMI ODPUSTKI

“Ohranite spomin na našega očeta in brata Frančiška, v slavo in čast Tistemu, ki ga je naredil velikega med ljudmi in ga povzdignil med angeli. Molite zanj, kakor je sam prosil pred svojo smrtjo, in molite k njemu, da Bog lahko z njim deli svojo sveto milost.”

Medtem ko so sadovi milosti rednega jubilejnega leta 2025, v katerem smo bili vsi spodbujeni, da postanemo romarji upanja, ki ne razočara, še vedno aktualni in učinkoviti (prim. Rim 5,5), se k temu kot duhovno nadaljevanje jubilejnega leta doda nova priložnost za veselje in posvečevanje: osmo stoletje srečnega prehoda (transitusa) sv. Frančiška Asiškega iz zemeljskega življenja v njegovo nebeško domovino (3. oktober 1226).

V zadnjih letih so se zgodili tudi drugi pomembni jubileji, povezani s Frančiškovim življenjem in deli: 1223 – ustvaritev prvih jaslic v Grecciu; 1224 – stigmatična izkušnja na gori La Verna, skoraj novem Kalvarijskem prizorišču, dve leti pred njegovo smrtjo; 1225 – kompozicija Hvalnice stvarstva, himne sveti lepoti stvarstva.

Leto 2026 bo tako pomenilo vrhunec in izpolnitev vseh preteklih praznovanj: to bo Leto sv. Frančiška, v katerem bomo vsi poklicani, da po zgledu serafskega patriarha postanemo sveti v sodobnem svetu.

Čeprav pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime razen ime Jezusa Kristusa, Odrešenika človeštva (prim. Apd 4,12), je res enako izjemno, da je prav v 12. in 13. stoletju – v času t.i. svetih vojn, popuščanja morale, nerazumljenega verskega navdušenja – “sonce zasvetilo svetu”: Frančišek, ki je iz bogatega trgovčevega sina postal ubog in ponižen, resnična Kristusova podoba na zemlji, prinašajoč svetu otipljive primere evangeljskega življenja in pravo sliko krščanske popolnosti.

Naše lastno obdobje – obdobje, v katerem je krščanska dobrota pogosto opešala, kjer se nevednost širi kot nemoralnost, kjer mnogi bolj kot medsebojnemu spoštovanju med narodi dajejo prednost sebičnim interesom, kjer virtualna realnost pogosto prevladuje nad resničnim življenjem in kjer je mir negotov in oddaljen – prav tako kliče k temu, da po zgledu Frančiška – posnemamo Kristusa in ne spodnašamo namenov nedavnega Svetega leta, temveč naj se upanje, ki nas je vodilo kot romarje, spremeni v gorečnost in živo ljubezen do bližnjega.

“Po tem hočem spoznati, ali ljubiš Gospoda in mene, njegovega in tvojega služabnika, če boš delal tole: da bi ne bilo nikoli nobenega brata na svetu, ki bi se pregrešil, kolikor bi se največ pre-grešiti mogel, pa bi potem, ko bi se ozrl v tvoje oči in iskal v njih usmiljenje, odšel, ne da bi se ga ti usmilil.”

S temi izjemnimi besedami, zapisanimi v pismu ministru, sveti Frančišek ne le deli tolažbo in nasvet anonimnemu bratu, temveč predvsem oriše in poudarja temeljni koncept usmiljenja, ki je neločljivo povezan s konceptom odpuščanja in odpustka. In prav odpustek, znani »asiški odpustek« ali »porcijunkulski odpustek«, je papež Honorij III. z izjemnim privilegijem neposredno podelil Frančišku in vsem tistim, ki so po spovedi in obhajilu 2. avgusta obiskali starodavno cerkvico v bližini Assisija, zgrajeno 800 let prej na »majhnem koščku zemlje« (od tod ime Porcijunkula).

Z enakim velikodušnim navdušenjem in veseljem, s kakršnim je sveti Frančišek ob posvetitvi Porcijunkule oznanjal milost, ki mu jo je podelil Kristusov namestnik, njegova svetost papež Leon XIV., minister naše vere in našega veselja, določa in razglaša posebno leto svetega Frančiška, ki bo trajalo od 10. januarja 2026 do 10. januarja 2027, po sklenitvi rednega jubileja. V tem času je vsak verni kristjan povabljen, da po zgledu svetnika iz Assisija postane vzor svetosti življenja in stalna priča miru.

Za popolnejšo uresničitev navedenih namenov Apostolska penitenciarija s tem odlokom, izdanim v skladu z voljo vrhovnega papeža ob letu svetega Frančiška, podeljuje popolni odpustek pod običajnimi pogoji (zakramentalna spoved, evharistično obhajilo in molitev po namenih svetega očeta), ki ga je mogoče nameniti tudi za duše v vicah:

1) članom:

- Frančiškove družine prvega, drugega in tretjega reda, redovnega in svetnega;

- ustanov posvečenega življenja, družb apostolskega življenja in javnih ali zasebnih združenj vernikov, moških in ženskih, ki spoštujejo Vodilo svetega Frančiška ali se navdihujejo nad njegovo duhovnostjo ali kakor koli ohranjajo njegovo karizmo;

2) vsem vernikom brez razlike, ki se bodo z duhom, odmaknjenim od greha, udeležili leta svetega Frančiška tako, da bodo kot romanje obiskali katero koli frančiškovsko samostansko cerkev ali bogoslužni kraj kjer koli na svetu, posvečen svetemu Frančišku ali povezan z njim iz kakršnega koli razloga, in tam pobožno sledili jubilejnim obredom ali preživeli vsaj primerno obdobje v pobožni meditaciji in molili k Bogu, da bi se po zgledu svetega Frančiška v njihovih srcih prebudili občutki krščanske ljubezni do drugih in pristne želje sloge in miru med ljudmi, ki bi se zaključili z Očenašem, Veroizpovedjo in prošnjami k blaženi Devici Mariji, svetemu Frančišku Asiškemu, sveti Klari in vsem svetnikom Frančiškove družine.

Starejši, bolni in tisti, ki zanje skrbijo, pa tudi vsi, ki zaradi resnih razlogov ne morejo zapustiti svojih domov, lahko še vedno prejmejo popolni odpustek, če niso navezani na greh in nameravajo čim prej izpolniti tri običajne pogoje. Duhovno se lahko pridružijo jubilejnim praznovanjem leta svetega Frančiška in usmiljenemu Bogu darujejo svoje molitve, bolečine ali trpljenje svojega življenja.

Da bi olajšali to priložnost za prejem božje milosti po moči ključev Cerkve, ta penitenciarija odločno prosi vse duhovnike, redovne in svetne, ki imajo ustrezne sposobnosti, da se s pripravljenostjo, velikodušnostjo in usmiljenim duhom dajo na voljo za obhajanje zakramenta sprave.

Ta odlok velja za leto svetega Frančiška, ne glede na kakršne koli nasprotne določbe.

Dano v Rimu, s sedeža Apostolske penitenciarije, 10. januarja 2026, na predvečer praznika Gospodovega krsta.

+ S.

Prot. No. 03069/2025-1360/25/I

ZGLED SIMEONA IN ANE – JEZUSOVO DAROVANJE SVEČNICA

V evangeliju beremo, da Marija in Jožef prineseta Jezusa v tempelj, da bi ga darovala Gospodu. To je trenutek tihega, skoraj neopaznega dogajanja. V središču je preprost par z otrokom v naročju. A prav tam, v tej skromnosti, se zgodi nekaj veličastnega – Bog se da prepoznati tistim, ki znajo čakati.

Simeon je »čakal tolažbo Izraela«. Leta in leta je vztrajal v veri, čeprav ni videl uresničitve Božjih obljub. Njegovo srce je bilo napolnjeno z upanjem, ne z obupom. In ko v templju zagleda malega Jezusa, razume: Bog je zvest. Ni se zmotil, ko je čakal. Bog je držal svojo obljubo.

Tudi mi včasih dolgo čakamo – na odgovor, na spremembo, na upanje. Simeon nas uči, da Božji čas ni naš čas, a Božje obljube nikoli ne zamujajo.

V evangeljskem odlomku ob Simeonu stoji prerokinja Ana. Tudi ona je stara, a njeno srce ni utrujeno. Evangelij pravi, da »ni zapuščala templja, ampak je noč in dan služila Bogu s postom in molitvijo«. V tej zvestobi se skriva skrivnost njene moči: njeno življenje je eno samo pričakovanje Boga.

Ko zagleda Jezusa, ga prepozna in začne govoriti o njem vsem, ki pričakujejo odrešenje. Njena vera ni zaprta vase – postane pričevanje.

Ana nam kaže, da ni nikoli prepozno, da postanemo priče Božjega delovanja. Tudi v starosti, tudi po preizkušnjah, tudi v tišini vsakdana lahko s svojo molitvijo in besedo kažemo na Kristusa.

Simeon in Ana sta podobi ljudi, ki sta ostala zvesta, potrpežljiva in odprta. Nista zagrenjena zaradi dolgega čakanja. Njuno srce je ostalo mehko, pripravljeno sprejeti Boga. Zato sta lahko prepoznala Jezusa tam, kjer bi ga večina spregledala – v drobnem otroku, v preprostih starših, v vsakdanjem templju.

Tudi nas Simeon in Ana z zgledom vabita, da odpremo oči in srce: da prepoznamo Božjo prisotnost v majhnih stvareh, drobnih znamenjih.

PEPEL, KOT KAŽIPOT NA POTI SPREMEMB - PEPELNICA

Evangelist Matej dopolnjuje Pavlov klic, ki ga srečamo v berilu. Izkoristiti je potrebno čas in opravljati dobra dela, a vedno s pravim namenom. Edino Bog vidi, kako in s čim si je kdo omadeževal notranjost, on vidi, koliko je človekovo spreobrnjenje iskreno, in po meri te iskrenosti ga bo notranje očistil. Zunanje razkazovanje spokornosti ne more prinesti notranjega očiščenja, nasprotno, odkriva človekovo hinavščino in ga še bolj omadežuje.

Pepelnica ni mejnik v cerkvenem letu, ki bi stal sam zase. Je kažipot, ki uvaja v skrivnost odrešenja. V to skrivnost naj bi se v tem času s posebno prizadevnostjo vključil tudi vsak kristjan.

Pepel je znak minljivosti vsega zemeljskega. Minilo bo naše življenje, v prah in v pozabo bo šlo vse, kar je človek naredil, pa naj bo še tako veliko.

Pepel je tudi znak človekove grešnosti. Da se povrne v prah, mu je Bog napovedal šele, ko ga je zalotil, da je jedel sad z drevesa, ki mu je bil prepovedan.

Pepel, ki ga duhovnik na pepelnično sredo potrese vernikom na teme, poprej blagoslovi z znamenjem križa. Križ uničuje greh in vodi k odrešenju. Temu, kar je po grehu postalo na človeku minljivo in umrljivo, križ daje pečat večnosti in neminljivosti. Greh je človeka pahnil v prah, križ pa ga iz tega prahu dviga v Božje naročje. A le, če človek to hoče.

Postni čas nas vse vabi, da bi to hoteli, pepelnična sreda pa nam pravi, naj ne odlašamo. Pričeti je potrebno že danes. In ne pozabite, da ni dovolj posuti se s pepelom ali se odpovedati hrani, potrebno si je tudi prizadevati za dobra dela. Po: p. F. Cerar

Post se ne konča s pepelom, ampak s praznim grobom. Vsaka odpoved, vsaka molitev, vsako dejanje ljubezni nas pripravlja na veliko noč, ko Bog premaga temo in smrt.

Postni čas je pot iz teme v svetlobo, iz suženjstva greha v svobodo, iz žalosti v veselje. V ospredju torej ni odpoved hrani, temveč veliko globje sporočilo.

BESEDE ZA VEROUČENCE

PUSTNI IN POSTNI ČAS

Razlika je na prvi pogled zgolj v eni samcati črki, a če pogledamo bolj podrobno sta to dva med seboj popolnoma drugačna časa.

Pust je vesel in pisan čas, ki temelji na norčavosti. Je čas, ko bi naj po starih ljudskih običajih preganjali zimo. Še posebej na pustni torek in pustno soboto se otroci in odrasli našemijo v najrazličnejše maske. Pustne šeme hodijo od hiše do hiše ali pa v različnih povorkah, se smejijo, pojejo in prinašajo dobro voljo. Ljudje pečejo krofe in druge sladke dobrote. Pust je torej čas zabave, ko s smehom in plesom preganjamo zimo.

Post pa pride takoj po pustu. Po njem nastopi pepelnična sreda, ki ga začenja. Gre za čas miru in razmišljanja. Nekateri ljudje se v postnem času odpovejo sladkarijam ali kakšni razvadi, da bi bili bolj zbrani in prijazni do soljudi. Zdravi in odrasli ljudje so povabljeni, da se vsaj ob petkih v postnem času odpovedo uživanju mesa. Post traja do velike noči.

Tako je pust vesel in pisan praznik, post pa je njemu nasproten – miren čas, ko se trudimo biti boljši do sebe in drugih, s tem pa krepiti svoj odnos do bližnjih ter do Boga.

VEROVATI V BOGA, KAKO TO GRE?

Verovati v Boga pomeni:

Vse svoje zaupanje polagam v njega, ki me najbolj ljubi.

Sprejemam to, kar je Bog razodel o sebi.

Poskušam delati to, kar mi reče.

Verovati v Boga pomeni biti varen ob njem.

Bog nas ljubi. Ni se nam treba bati.

Skupaj z njim lahko iz sebe potegnemo najboljše!

SVETE MAŠE V MESECU FEBRURJU 2026

Nedelja, 1. februar, 4. nedelja med letom

Selo: 8.30 za + Izidorja Gjöreka

Kančevci: 10.00 Bogu in Mariji v zahvalo in priprošnjo za zdravje

Torek, 2. februar, Jezusovo darovanje - svečnica

Kančevci: 17.00 za župljane in dobrotnike

Četrtek, 5. februar, sv. Agata, devica in mučenka

Kančevci: 17.00 za zdravje Ivana Žerdina prvi četrtek

Petek, 6. februar, sv. Pavel Miki in drugi japonski mučenci

Kančevci: 17.00 za + Mihaela in Katarino Kolbl prvi petek

Sobota, 7. februar, sv. Koleta devica prva sobota

Kančevci: 17.00 za + Forjan in Gergurič

Nedelja, 8. februar, 5. nedelja med letom

Prosenjakovci: 8.30 za + Heleno Danč

Kančevci: 10.00 za + Samanto Ambruš obl.

Torek, 10. februar, sv. Sholastika, devica

Kančevci: 18.00 za bolnike z rakom maša za bolnike z rakom

Sobota, 14. februar, sv. Valentin, mučenec

Kančevci: 17.00 za + Franca Dimeca in zdravje

Nedelja, 15. februar, 6. nedelja med letom

Selo: 8.30 za + Marijo Nemet

Kančevci: 10.00 za + Terezijo Klemenčič

Sreda, 18. februar, Pepelnica

Kančevci: 18.00 za + sorodnike Bratkovič, Omulec in Žižek

Sobota, 21. februar, sv. Peter Damiani, škof

Kančevci: 17.00 za + Rozalijo Gomboc

Nedelja, 22. februar, 1. postna nedelja

Selo: 8.30 za + Matildo Vöröš

Kančevci: 10.00 za + Ano Horvat

Sobota, 28. februar, sv. Roman, opat

Kančevci: za + Olgo Šavel

Nedelja, 1. marec, 2. postna nedelja

Selo: 8.30 za župljane in dobrotnike

Kančevci: 10.00 za + Marto Peklar