Župnija Kančevci

V župnijo sv. Benedikta spadajo naslednje goričke vasi: Kančevci, Andrejci, Berkovci, Bokrači, Čikečka vas, Domanjševci, Fokovci, Ivanjševci, Ivanovci, Košarovci, Krnci, Kukeč, Kuštanovci, Lončarovci, Panovci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo, Središče in Vučja Gomila (del). Kančevska katoliška župnija se razprostira na območju, kjer je večina prebivalcev evangeličanov, nekaj pa jih je helvetske veroizpovedi (kalvinci). V kančevski župniji je zgledno versko sožitje. V Andrejcih v kapeli imajo vsakoletna ekumenska srečanja. Župnija sv. Benedikta Kančevci ima podružnični cerkvi v Selu, v Domanjševcih je božja služba ob večjih praznikih, v Prosenjakovcih pa je nova katoliška kapela, kamor prihaja duhovnik maševat občasno.

Zgodovina cerkve

Leta 1208 se prvič omenja »benedička« ( kančevska ) cerkev. Ogrski kralj Andrej II. podeljuje grofu Nikolaju iz Železnega in njegovim dedičem zaradi velikih zaslug, ki si jih je pridobil za kralja, zemljišče Lindwo (Gornjo Lendavo). V tej listini je omenjena tudi cerkev sv. Benedikta. Predvideva se, da je bila pri Bedeniku (zaselek Kančevec) tudi benediktinska opatija. Benedička ( kančevska ) župnija ni bila vedno enako velika. Cerkvi v Domanjševcih in Selu sta (bili) tako stari, da se ta dva kraja že pred reformacijo omenjata kot samostojni župniji.

Leta 1698 je v vizitaciji zapisano: »Ker zemljiška gospoda pri Nedeli ( Gornji Petrovci ) in Benediktu ni prestopila v katoliško cerkev, ampak se je držala augsburške veroizpovedi, zato so v tej veri ostali tudi njihovi podložniki«. Cerkev je postala spet katoliška 1732. leta.

Kančevska cerkev v 17. in 18. stoletju

Leta 1698 je, bedenička cerkev pozidana od nekdanjih katoličanov, vendar to ni cerkev, ki se omenja leta 1208. Današnja bedeniška cerkev je bila leta 1896 temeljito prenovljena na podlagi stare cerkve. Morda je sedanja cerkev že tretja na tem mestu. Vizitacijski zapisnik iz leta 1778 opisuje kančevsko (po domače: bedeniško) cerkev takole: »Cerkev je podolgovata in četverokotna, pozidana iz kamna in opeke, krita s hrastovimi skodlami. Je v dobrem stanju in blagos­lovljena v čast sv. opatu Benediktu. Slovesnost proščenja je vedno na benediktovo na stroške župljanov in cerkve. Zvonik je znova pozidan, krit je s pločevino. V njem sta dva zvona«.

Od kar je bil pred več kot dvajsetimi leti v Kančevcih zgrajen sodoben Dom duhovnosti, ki se nahaja v neposredni bližini cerkve, ima v njem tudi župnija primerene prostore za delo in bivanje. Na prehodu v novo tisočletje je bila tudi cerkev lepo obnovljena, vendar pa zaradi tektonskih premikov pogrezanja in drugih razlogov ponovno kliče po nujnih posegih. Prav tako nas iz pevskega kora že desetletja čakajo obnemele orgle.

Arhitektura

Cerkevena zasnova je enoladijska, z na vzhodu poligonalno zaključenim nižjim prezbiterijem. 1898 so jo neoromansko predelali. Kasneje je bila na južnem delu dodana še zakristija. Na zahodu pa se zaključi z vonikom.Cerkev stoji v neposredni bližini Doma duhovnosti Kančevci.

Scroll to top