VTISNJENJE RAN SVETEMU FRANČIŠKU – 800 LET
Sveti Frančišek Asiški je znan kot eden največjih svetnikov v zgodovini Cerkve. Rodil se je leta 1181 ali 1182 v bogati družini, a se je že kot mladenič odrekel bogastvu, da bi sledil Kristusu v popolnem uboštvu.
Leta 1224, dve leti pred svojo smrtjo, je Frančišek doživel eno najbolj izjemnih in mističnih izkušenj svojega življenja – vtisnjenje ran ali stigem. Na sam praznik povišanja Svetega Križa je Frančišek na gori La Verna (Alverna), tam je namreč imel kamnito kapelico, v samoti molil in premišljeval o Jezusovem trpljenju in imel videnje samega Jezusa. Med tem videnjem so se na Frančiškovem telesu pojavile Kristusove rane: na njegovih rokah, nogah in prsih. Frančiška je to še bolj utrdilo v ljubezni do njega.
Te rane je Frančišek nosil z velikim ponižanjem, skromnostjo in tišino. Zanj so bile znamenje njegove globoke povezanosti s Kristusom, ki je trpel za odrešenje človeštva. Rane so bile tudi izraz njegove velike ljubezni do Boga in so služile kot opomin na njegovo poslanstvo: prinašanje Božje ljubezni in miru svetu. Frančiškova stigmatizacija je imela velik vpliv na Cerkev in na mnoge vernike, ki so v njem prepoznali svetnika, ki je bil povsem združen s Kristusovim trpljenjem. Še danes vsako leto 17. septembra praznujemo obletnico vtisnjenja ran svetemu Frančišku kot spomin na ta poseben dogodek in kot priložnost za poglobitev v duhovnost in poklicanost, ki jo predstavlja.
Pismo svetega Bonaventure
Sv. Bonaventura je v Mali legendi ta dogodek opisal takole: Zvesti Kristusov služabnik Frančišek je dve leti pred svojo blaženo smrtjo šel na visoko samotno goro, ki se imenuje La Verna, kjer je začel štiridesetdnevni post v čast nadangelu Mihaelu. Bolj kot navadno, so ga napolnile radosti nebeškega zrenja, v njem je močneje gorel plamen nebeških želja in je čutil večjo polnost vlitih darov božje milosti. Ko se je torej dvigal k Bogu in se potapljal vanj v serafinski ljubezni, je neko jutro okoli praznika povišanja sv. Križa molil na pobočju gore. Videl je, kako se mu iz nebeških višav bliža nekdo, podoben serafu, ki je imel šest blestečih in ognjenih peruti. Ko se je v silno hitrem poletu približal božjemu možu, je ta opazil, da nima samo kril, ampak da je tudi križan. Ko je Frančišek to videl, je silno ostrmel. Njegovo srce sta napolnila radost in veselje. Občutil je neizmerno veselje v blagem Kristusovem pogledu, ki se mu je prikazal tako zaupno. Ko pa ga je gledal kruto na križ pribitega, je sočutna bolečina prebadala njegovo dušo. Ko je videnje izginilo in je minil skrivnosten in zaupen pogovor, je njegovo srce plamtelo v serafinski ljubezni. Njegovo telo pa je bilo na zunaj zaznamovano z znaki, po katerih mu je bilo telo podobno Križanemu. Bilo je, kakor da bi kdo z ognjem vžgal sveta znamenja. Takoj so se namreč pojavila na rokah in nogah znamenja žebljev: njihove glavice so se pokazale na dlaneh in na zgornji strani nog, njihove konice pa na drugi strani. Njegova desna stran je bila prebodena kakor s sulico in pokazala se je nezaceljena rdeča rana, iz katere je pogosto tekla sveta kri. Frančišek je bil kot nov človek, po novem in občudovanja vrednem čudežu zaznamovan s posebno predpravico, ki je Bog ni podelil v preteklih stoletjih. Vrnil se je z gore okrašen s svetimi ranami, na sebi je nosil podobo Križanega, ne na kamnitih ali lesenih ploščah, ki bi jih izdelal umetnik, ampak na svojem telesu, kamor jih je vtisnil prst živega Boga.
Praznovanje 800-letnice vtisnjenja ran sv. Frančišku, bomo v župniji obhajali na sam praznik, v torek 17. septembra, z mašo ob 19. uri. Vsi lepo vabljeni na praznovanje.
ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA IN VEROUČNEGA LETA
Začenja se novo šolsko in veroučno leto. Za otroke in mlade pomeni to konec počitnic, a tudi veselo srečanje s sošolci in sošolkami, pripovedovanje vsega, kar so doživeli ta čas, ko niso bili vsak dan skupaj.
Začetek novega šolskega in veroučnega leta ni pomemben le za otroke, temveč tudi za njihove starše. Novo šolsko leto namreč pomeni novo obdobje vzgojnih prizadevanj. Je kakor pomlad, ko se orjejo nove brazde in se v preorano zemljo seje zdravo seme. Ob otrocih se vzgajajo tudi starši sami, ob njih dobivajo nova spoznanja. Če so starši kristjani, se zavedajo, da morajo svoje otroke vzgajati ne le za dobre in poštene ljudi, temveč tudi za Božje otroke. Če to nalogo zanemarijo, so odpovedali v bistvenem.
Pisatelj F. S. Finžgar je v postnih govorih 1939 poudaril nenadomestljiv pomen družinske vzgoje s temi besedami: »Koliko družin daje otrokom vse, samo Boga jim ne dajo. Dajte, približajte otrokom Boga, približajte jih Božji ljubezni. Če bodo imeli ljubezen do Boga, bodo imeli ljubezen do staršev, do brata, do sočloveka.« Umetnost vseh umetnosti je, kako to storiti. Z lepim govorjenjem? To ne koristi veliko, po navadi seže samo do ušes, do srca ne pride.
Edini uspešni način je – z lepim življenjem. Vzgoja, ki ne izhaja iz osebnega zgleda, ne doseže srca; podobna je pleskanju, barvanju zunanjosti, notranjost pa ostane revna, mračna in zanemarjena.
Staro pravilo sleherne uspešne vzgoje je: »Učitelj vzgaja najprej in predvsem s tem, kar je.« Z osebnim pričevanjem, ko se trudi biti »uresničevalec besede«.
SVETE MAŠE V MESECU SEPTEMBRU 2024
Nedelja, 1. september, 22. nedelja med letom – angelska nedelja
Selo: 8.30 za župljane in dobrotnike
Kančevci: 10.00 za + Jožeta Kranjca obl.
Četrtek, 5. september, sv. Mati Terezija iz Kalkute - prvi četrtek
Andrejci: 19.00 za nove duhovne poklice
Petek, 6. september, sv. Zaharija, prerok – prvi petek
Kančevci: 19.00 po namenu
Sobota, 7. avgust, sv. Regina, devica in mučenka – prva sobota
Kančevci: 19.00 za ++ iz družine Flisar
Nedelja, 8. september, 23. nedelja med letom
Prosenjakovci: 8.30 za + Olgo Kneževič
Kančevci: 10.00 v zahvalo za srečen zakon
Sobota, 14. september, sv. Povišanje sv. Križa
Kančevci: 19.00 za + Janija Schuberta
Nedelja, 15. september, 24. nedelja med letom
Selo: 8.30 za + župljane in dobrotnike
Kančevci: 10.00 za + Franca Horvata
Torek, 17. september, Vtisnjene ran sv. Frančišku
Kančevci: 19.00 po namenu
Sobota, 21. september, sv. Matej, apostol in evangelist
Kančevci: 19.00 za + Štefana Vogrina
Nedelja, 22. september, 25. nedelja med letom – Slomškova nedelja
Prosenjakovci: 8.30 za + Marjeto Žilavec
Kančevci: 10.00 za + Avgusta in Marijo Rop
Sobota, 28. september, sv. Venčeslav, mučenec
Kančevci: 19.00 za + Jožeta Malačiča in ++ starše
Nedelja, 29. september, 26. nedelja med letom
Andrejci: 8.30 za + župljane in dobrotnike
Kančevci: 10.00 za + Olgo Kneževič
Župnija Kančevci, Kančevci 38, 9206 Križevci, tel.: (02)5541138, http://zupnija-kancevci.si
Odgovarja: br. Milan Kvas 040/220-972, milan.kvas@rkc.si