MOLITEV ROŽNEGA VENCA JE
»NAJLEPŠE SREČANJE DNEVA«
Misli, ki je zapisana v naslovu, ni izrekel kak menih, tudi ne kak starejši duhovno prekaljen kristjan, ampak mladi – zdaj že blaženi – Carlo Acutis, kateremu je bil rožni venec vsakdanji spremljevalec na življenjski poti.
Do Marije je Carlo gojil prisrčen odnos. Nekoč jo je imenoval za »edino žensko v mojem življenju«, rožni venec, za katerega si je vzel čas vsak dan, pa »najbolj galantno srečanje v dnevu«.
Mariji je že od malega izkazoval svojo predanost tudi na konkreten način. S svojo žepnino je večkrat kupil vrtnico ali pa nabral šopek v bližnjem parku ter ga položil pred Marijin kip.
Zelo so se ga dotaknila sporočila Marije v prikazovanjih v Lurdu in Fatimi. V oba kraja je tudi poromal s svojo mamo in babico. Fatimska sporočila, v katerih je Marija večkrat opozarjala na nevarnost pekla in pomembnost molitve rožnega venca, si je vzel k srcu. Zelo si je prizadeval, da bi živel v posvečujoči milosti, ne v grehu. Posledično pa je začel vedno bolj pogosto hoditi k sveti spovedi.
Blaženi Anton Martin Slomšek je v knjigi Hrana evangeljskih naukov takole nagovarjal svoje vernike: »Povejte, ali je kaj lepšega premišljevati, kakor te rožnovenske skrivnosti, ki nam pravijo, kako smo bili odrešeni? Ali se more najti še kaka druga tako lepa in lahka molitev, kakor je sveti rožni venec? Svoj čas je bila navada vsak večer moliti z družino rožni venec, pri nekaterih hišah tako ostra, da kdor ni pri rožnem vencu bil, tudi kruha ni dobil … Začnimo zopet z večjim veseljem moliti sveti rožni venec. Molimo ga ponoči doma, molimo ga po polju grede ob nedeljah in praznikih, molimo ga v cerkvi, pa tudi sredi svoje družine.«
LETO MOLITVE – PRAVA MOLITEV
Papež Frančišek je v nedeljo, 21. januarja, pri opoldanski molitvi Angel Gospodov napovedal leto molitve. V času priprave na obhajanje jubilejnega leta 2025 naj bi kristjani »ponovno odkrili veliko vrednost in absolutno potrebo po molitvi, molitvi v osebnem življenju, v življenju Cerkve, molitvi v svetu«. Kot pravi papež, tako »postanemo bolj ponižni in ustvarimo prostor za molitev, ki izvira iz Svetega Duha«. Pri tem je posebej poudaril, da je »molitev kot dihanje vere in sam izraz vere. Je kot tihi krik, ki prihaja iz srca tistega, ki veruje in zaupa v Boga.«
Prava molitev
Legenda pripoveduje, da se je hudič nekega dne odpravil po svetu, da bi videl, kako ljudje molijo. Njegov pohod je bil sicer bolj kratek, saj ni našel veliko ljudi, ki bi dolgo vztrajali v molitvi. Precej zadovoljen je bil, ko je odkril molitve, ki so bile le golo ponavljanje obrazcev, saj so bile te zanj najmanj škodljive. Ko se je tako dobre volje vračal nazaj v peklensko bivališče, je s kotičkom očesa opazil na polju kmeta, ki je sunkovito mahal z rokami. Radoveden se je skril za grm in opazoval dogajanje. Moški se je na vso moč prepiral z Bogom, mu postavljal vprašanja in ga obtoževal. Tedaj je mimo prišel učenjak in kmetu rekel: »Gospod, kaj vendar počnete? Z Bogom se ne smete prepirati!« Kmet pa mu je odgovoril: »Spoštovani gospod, jaz se z Bogom prepiram zato, ker vanj verujem. Sprašujem ga in prosim, ker vanj zaupam, in ga obtožujem, ker vem, da me posluša.« … »Neumnosti govorite,« mu odvrne učenjak in odide naprej. Hudič za grmom pa se z učenjakom ni strinjal. Ves prestrašen je zbežal. Odkril je namreč človeka, ki je znal zares moliti.
Otroke pri verouku kateheti običajno učimo najkrajšo definicijo molitve: molitev je pogovor z Bogom. Že stoletja ljudje preučujejo, preizkušajo in razpravljajo o pravem pomenu molitve … odnosu z Bogom in do sveta. Sprašujejo se, ali molitev res kaj spremeni ali ima kakšen smisel. Ali res lahko kako vpliva na Boga, na dogodke v svetu? Kakšna je pravzaprav prava molitev? Pa vendar se vračamo k veroučni definiciji molitve. Je pogovor. Tak pogovor je lahko buren … lahko se razjezimo … celo povzdignemo glas … se prepiramo. Bog bo ostal Bog … ne bo se umaknil iz pogovora. Nekdo je dejal, da pomen molitve ni vpliv na Boga, ampak spremenitev tistega, ki moli. Neki mistik pa pravi, da je lahko že izrek 'hvala ti' kdaj zadostna molitev.
Verjameš v to, kar moliš?
Vprašanje pa je, koliko verjamemo v to, kar izgovarjamo v svojih molitvah … Na primer v očenašu, tej osnovni molitvi, ki naj bi jo naj poznali vsi. Ali res verjamemo, da je naš oče Bog? Kajti če res verjamemo, ko govorimo Oče naš, potem so vsi ljudje naši bratje in sestre! Vsi – ne glede na barvo kože, jezik, spol, bančni račun ali vero! V očenašu me posebno gane prošnja: Pridi k nam, Tvoje kraljestvo! Božje kraljestvo naj pride k nam, kajti mi smo slabotni in grešni in težko se vzpenjamo, da bi šli v duhovne višave in se dotaknili Božjega prestola. Zato pa … Božje kraljestvo prihaja k nam! Najbolj po daritvi svete maše, ko se po sveti hostiji sam Gospod dotakne naše duše in našega telesa … pa tudi po vseh dejanjih ljubezni in sočutja, ki smo jih deležni od svojih dragih ali tudi od preostalih ljudi. Če verjameš v to, da je Bog tvoj oče, potem ne moreš nikoli obupati! Tudi če bi te vsi zapustili, bi vendarle ostal zapisan v Božji dlani kot njegov ljubljeni otrok, ki ga ima Bog tako rad, da je dal svojega edinorojenega Sina za naše odrešenje! In če veruješ, da je Bog tvoj oče, potem si tudi ti sam »kraljevič ali kraljična«, čeprav oblečen v krhko posodo človeškega telesa! Pri molitvi torej ni toliko pomembno, ali molimo v prekrasni cerkvi ali v svoji razmetani izbici, ampak da verjamemo v to, kar izgovarjamo. Potem nam molitev daje moč in greje srce.
SVETE MAŠE V MESECU OKTOBRU 2024
Četrtek, 3. oktober, sv. Frančišek Borgia, redovnik – prvi četrtek
Andrejci: 19.00 za + starše Zimič, Žižek in Vido Žižek
Petek, 4. oktober, sv. Frančišek Asiški, redovnik – prvi petek
Kančevci: 19.00 po namenu
Sobota, 5. oktober, sv. Marija Favstina Kowalska, redovnica - župnijsko romanje
Doma ne bo maše, ker bo na romanju.
Nedelja, 6. oktober, 27. nedelja med letom – rožnovenska nedelja
Selo: 8.30 za + Angelo Hack, pogrebna
Kančevci: 10.00 za + Franca Dimeca
Sobota, 12. oktober, sv. Serafin Montegranarski, kapucin
Kančevci: 19.00 za + Jožefa Mešiča
Nedelja, 13. oktober, 28. nedelja med letom
Prosenjakovci: 8.30 za zdravje
Kančevci: 10.00 za + Terezijo Klemenčič in Terezijo Kreft
Sobota, 19. oktober, sv. Peter Alkantarski, redovnik
Kančevci: 19.00 za + Štefana Vogrina
Nedelja, 20. oktober, 29. nedelja med letom - misijonska
Selo: 8.30 za župljane in dobrotnike
Kančevci: 10.00 za ++ iz družine Zelko in Kodila
Sobota, 26. oktober, sv. Lucijan in Marcijan, mučenca
Kančevci: 19.00 za ++ iz družine Kelemen
Nedelja, 27. oktober, 30. nedelja med letom - žegnanjska
Prosenjakovci: 8.30 za + Geza in Marjeto Žilavec
Kančevci: 10.00 za + Jožico Vogrinčič obl.
Župnija Kančevci, Kančevci 38, 9206 Križevci, tel.: (02)5541138, http://zupnija-kancevci.si
Odgovarja: br. Milan Kvas 040/220-972, milan.kvas@rkc.si