Dragi župljani!
Že kar nekaj časa sem razmišljal, kaj vam naj napišem v prvem Bedeničkem zvonu, kot vaš novi župnik. Najprej bi vam rad rekel, da želim preprosto biti med vami in da službo, ki mi je zaupana sprejemam v zavedanju, da sem vam poslan kot pastir, ki ima nalogo, da dobro skrbi za »čredo«, ki mu je zaupana. Z veseljem se vam dajem na razpolago in obljubljam, da vam bom po svojih najboljših močeh služil. Skupaj z vami želim hoditi po poti za Gospodom. Med vami želim biti kristjan. Nekje sem prebral: Ko pravim »Kristjan sem,« tega ne govorim s ponosom ampak priznavam, da se spotikam in potrebujem Boga, ki me vodi. Ko pravim »Kristjan sem,« ne poskušam biti močen, ampak priznam, da sem slaboten in molim, da bi imel moč iti naprej. Ko pravim »Kristjan sem,« se ne hvalim z uspehom, ampak priznam, da mi je spodletelo in da ne bom mogel nikoli odplačati dolga. Ko pravim »Kristjan sem,« da vem vse, ampak priznavam svojo zmedenost ter ponižno prosim, da bi se učil. Ko pravim »Kristjan sem,« ne trdim, da sem popoln. Moje napake so vse preveč očitne, pa vendar Bog verjame vame. Ko pravim »Kristjan sem,« še zmeraj čutim ost bolečine in ker mojemu srcu ni bilo prizaneseno, iščem Njegovo ime. Ko pravim »Kristjan sem,« ne želim soditi, ker za to nimam nobene pravice, vem le, da sem ljubljen.
Dragi župljani. Rad bi, da bi vsi skupaj spoznali, da smo ljubljeni od Ljubezni, ki je Bog. Prosim vas, da mi pomagate pri tem, da bi vsi spoznavali Boga ljubezni, da bi ga vzljubili in se zanj vedno znova odločali.
Cenjena župnijska skupnost svetega Benedikta!
Konec je padel v lonec, pravi hudomušna misel. V teh dneh se izteka moje sedemletno bivanje med vami. Že nekaj tednov zbiram vtise, da bi jih zapisal globoko v srce in ponesel naprej v življenje. Vtise, ki bi mi spregovorili o Božji dobroti, ki jo je natrosil po goričkih hribih in dolinah koder stojijo vaši domovi. Tu valovi srčna dobrota, ki se pretaka iz srca v srce. Bilo mi je podarjeno, da skupaj z vašimi srci valovi tudi moje srce in raste med vami v ljubezni do Boga in medsebojni človeški ljubezni. Rad bi se vam zahvalil, za vsakršno, tudi najmanjšo dobroto, ki ste mi jo podarili. Rad bi skupaj z vami zapel zahvalno pesem našemu Bogu, Preblaženi Sveti Trojici!
Nikoli ne bom mogel pozabiti, kako ste me lepo sprejeli in znali z menoj potrpeti (predvsem zaradi zamujanja). Večkrat se sprašujem, če sem bil med vami dober dušni pastir ali pa sem bil preveč brezbrižen do vaših src in vaše večnosti. Za vse pomanjkljivosti mojega duhovniškega poslanstva med vami se vam želim resnično opravičiti in prosim Vsemogočnega naj nadoknadi zamujeno. Poprosim vas, da radi molimo drug za drugega in skupaj vsak v svojem srcu ostanemo zvesti Kristusu in še naprej rastemo v ljubezni do Njega, v medsebojni ljubezni in odpuščanju. Bog daj mlademu rodu med vami ohraniti svetost Goričkega!
Zelo hitro sem se med vami naučil ta vaš blaženi rek Boug plati! Naučili ste me, da se doda misel drgouč pa! Danes pa vam iz tehle vrstic kličem samo še Boug plati! Boug plati! Boug plati in vas blagoslovi!